12 odgovorov za tiste,
ki želijo vedeti o Esperantu
Vsebina
1. Kaj je Esperanto?
2. Koliko ljudi na celem svetu že pozna Esperanto ?
3. Saj že imamo angleški jezik kot mednarodni jezik, ali še resnično potrebujemo novi jezik?
4. Ali je možno imeti živeč jezik brez ljudstva in brez narodnega ozemlja?
5. Ali je namen, da Esperanto nadomesti vse obstoječe jezike?
6. Ali širno vpeljevanje Esperanta ni utopija? Ideja se zdi nemogoča.
7. Danes beležimo rastoče zanimanje za dialekte. Ali ni to neskladno z idejo o Esperantu?
8. Ali ne bi vsako ljudstvo vzelo Esperanta na svoj osebni način, tako da bi se jezik razpršil?
9. Ali ni Esperanto umetno zgrajen jezik in zato nenaraven?
10. Zakaj se dogaja, da priznani jezikoslovci izražajo negativne izjave o Esperantu?
11. Ali je možno uporabiti Esperanto za višje nivojske razprave, poezijo in za izraziti občutke?
12. Zakaj se učiti Esperanta? Kako je možno uporabiti jezik?
Esperanto je koristno komunikacijsko sredstvo za različno govoreče pripadnike.
Svet postaja bolj in bolj mednaroden. Ljudje, denar in blago se gibljejo bolj in bolj svobodno. Vendar, ker ljudje govorijo različne jezike, ki so težko naučljivi, se ideje ne morejo gibati popolnoma svobodno. Esperanto je rešitev, ki zelo dobro premostuje jezikovne pregrade. Tisti, ki se uči Esperanta istočasno reče: "Jaz sem odprt svetu."
2. Koliko ljudi na celem svetu že pozna Esperanto ?
Zadosti veliko, da se lahko že danes čuti "okus" stvarne mednarodne skupnosti. Žal ni nobenega sredstva vedeti, koliko ljudi je sposobnih govoriti v Esperantu, enako kakor ni mogoče vedeti koliko ljudi razume latinskega ali zunaj Kitajske, kitajskega. Število se verjetno giblje nekje med 50.000 in dvemi milijoni. V vsakem primeru je esperantskih govorcev dovolj in dovolj razseljenih na našem planetu za sestaviti rastočo mednarodno kulturo.
3. Saj že imamo angleški jezik kot mednarodni jezik, ali še resnično potrebujemo novi jezik?
Nove kulture rojevajo nove jezike. Mednarodna kultura ni izjema.
Angleščina je čudovit jezik, natančneje, kakor vsak drug jezik je čudovit znotraj svoje kulture, vendar, ali je res "mednaroden"? Poglej tri razmišljanja:
A) Nobena izmed mnogih medržavnih ali mednarodnih registriranih organizacij (kakršne so Združeni Narodi, Evropska Unija ali Interpol) ne vzame samo angleščine in enako velja za največ izmed mednarodnih Neregistriranih Organizacij. Dejstvo je, da so ZN in EU bili večkrat odklonilni povečati število uradnih jezikov.
B) Mnenje, da lahko izkoristijo angleščino povsod v svetu je iluzija. Obisk Južneamerike, področij v Afriki kjer se govori neka drugačna francoščina, Rusija, Kitajska, Japonska itd. jasno kažejo, da se resnično gre za iluzijo če poskušajo komunicirati z ljudmi zunaj velikih hotelov, letalskih družb in podobnih organizacij. Celo v Evropi pogosto ni možno uporabiti angleščine in kadar je možno je lestvica o razpravljajočit temah v osnovi omejena.
C) Mnogi japonci in kitajci študirajo angleščino skozi desetletje v šoli, vendar ga največje število bivših učencev ni sposobno govoriti. Malo evropejcev je po več letnem študiju angleščine sposobno doseči enako sposobnost kakor od rojstva angleško govoreči. Esperanto je lahko po relativno kratki študijski dobi in praksi uporabiti jezik, ki se ga da čutiti kakor "svoj lastni jezik).
4. Ali je možno imeti živeč jezik brez ljudstva in brez narodnega ozemlja?
Da. Kar ni možno, to je živeč jezik brez skupnosti ljudi, ki ga uporabljajo, ljubijo in mu strežejo, to skupnost, ki je lahko neka druga in ne nujno ljudsvo in jo je najti narazen po celi zemesljski obli. Latinščina je bila v srednjem veku živeč jezik brez ljudstva: profesor iz Cambridge, Cologne, ali Prage je takrat poučeval latinščino v Parizu in vsi so imeli to za normalno. Skupnost Esperanto-uporabnikov so v nekaj primerih podobni ljudstvu v katerega prihajajo ljudje iz vseh ljudstev, ki sozdružujejo svojo lastno identiteto, ampak ji dodajo novo "vsečloveško" identiteto. Lahko bi se reklo, da ima Esperanto "ljudstvo", ki je potencialno ljudstvo celega planeta.
Ne barva las ali zajtrkovalne navade prinašajo življenje jeziku, ampak želja komunicirati. Da ta volja obstaja, kažejo na primer medmrežje (Internet), ki je rastlo eksplozivno v preteklih letih. Ta razvoj je bil možen zaradi dejstva, da so se medsebojno sporazumeli, da računalniki uporabijo enako kodo, to je jezik, ko komunicirajo med sabo, neodvisno od tega ali so od Macintosh, Windows, ali Unix/Linox sveta. Ta razvoj je logičen. Zakaj bi enaka logika ne veljala za ljudi z različnimi kulturami in jeziki?
5. Ali je namen, da Esperanto nadomesti vse obstoječe jezike?
Sploh ne. Esperanto je neke vrste sredstvo obrambe za pravico obstoja vseh jezikov.
Ena izmed velikih prednosti Esperanta je, da ni naroden jezik, ampak jezik katerega različno jezikovno govoreči pripadniki uporabljajo za izmenjavo mnenj in misli ali za izražanje svojih občutkov. Esperanto torej ni konkurenca narodnim jezikom ali lokalnim jezikom, ampak nasprotno prispeva k odhodu od jezikovne potlačenosti ki se dogaja v mnogih primerih v svetu.
Poleg možnosti imeti direktne osebne stike z ljudmi iz drugih kultur je bržkone najučinkovitejši način izkusiti in obogatiti se s kulturno in človeško različnostjo ki nas obdaja. Te izkušnje pogosto povečujejo vedoželjnost in zanimanje o drugih jezikih in kulturah.
Učeč se Esperanta, mnogi ljudje začutijo zaupanje vase - "Ja, jaz se lahko učim tujega jezika!" in mnogi se enkrat pozneje naučijo nekega narodnega ali lokalnega jezika. Mnogi esperantisti se zanimajo ne samo o Esperantu, ampak tudi o drugih jezikih in kulturah na splošno.
6. Ali širno vpeljevanje Esperanta ni utopija? Ideja se zdi nemogoča.
Vsak pomemben in uporaben napredek je realizacija utopije. Samo tisti, ki bi že sedaj poznal prihodnji razvoj, bi mogel reči, ali je nekaj utopija ali ne. Toda kdo bi recimo v maju 1989 v naprej predvidel padec berlinskega zidu in razpad USSR? Dejansko ljudje niso sposobni zagotovo predvidevati. V mnogih zanstvenofantazijskih romanih, zakomplicirane situacije nebi obstajale, če bi akterji imeli mobilni telefon. Ti so danes nekaj normalnega, toda o njih niso razmišljali pisatelji o prihodnjem času. Ali tehnični razvoj v svetu ni "velika utopija" kdo jo je naredil realno in kdo jo bo vnaprej?
Danes je Esperanto mnogo več kot utopija. Je dejaven predlog, z 120 letno uporabo v vseh kontinentih in v vseh okoliščinah življenja.
Jezikovni komunikacijski problemi, katere danes izkusimo v mednarodnih okoliščinah zelo potrebujejo rešitev. Včasih ljudje mislijo, da "vedno je bil problem in vedno bo problem", vendar v zgodovini najedemo obilno primerov rešenih problemov. Ali bi bilo neverjetno, da bomo uspešno rešili tudi ta problem?
Dejansko za mnoge Esperantiste sploh ni pomembno, ali se bo nekoč zgodila široka vpeljanost Esperanta ali ne. Oni preprosto uživajo v jeziku in v svetovnem združenju okrog njega, npr. v dopisovanju, potovanju ali glasbi.
7. Danes beležimo rastoče zanimanje za dialekte. Ali ni to neskladno z idejo o Esperantu?
Protislovno, nov inters o dialektih vodi v isto smer, kakor interes o Esperantu.
Dialekti so zelo pogosto bolj primerni izražati občutke in opisati poglede, kateri so specifični za opisovanje krajevne skupnosti, včasih zelo majhne. V enakem načinu je mednarodni jezik Esperanto bolj prilagojen za izraziti tisto, kar se ne nanaša niti na nacionalno niti na dialektično kulturo, vendar je skupna za vse ljudi. Idealno bi bilo, da bi vsak človek imel tri jezike in tri istovetnosti: lokalno, narodno/regionalno in vsesvetovno. Izkušnja kaže, da smo lahko brez problemov v harmoniji. Prebivalec v Colmarju (Francija), ki doma govori nemško alzacijski dialekt, pozna naroden jezik, francoskega in uporablja Esperanto v svojih odnosih s svetom, se čuti istočasno alzacan, francoz in svetovljan in verjetno ima bogatejše kulturno življenje, kakor francoz, ki zna samo francosko.
8. Ali ne bi vsako ljudstvo vzelo Esperanta na svoj osebni način, tako da bi se jezik razpršil?
Kadar se jeziki razhajajo, to nakazuje, da ljudstva ali ne želijo, ali ne morejo imeti medsebojno vzajemnega stika. Latinščina se je uporabljala na obširnem območju skozi mnogo stoletij, dokler je bilo območje združeno. Potem se je razdialektizirala in rodili so se latinizirani jeziki, samo potem ko je Rimski Imperij razpadel in prenehal kontakte.
Tehnični razvoj je že odgovoril na vprašanje ali imamo lahko medsebojno vzajemne stike - sateliti, računalniške mreže, mobilne telefone, množična komunikacijska orodja, vlake, letala, avtomobile ... Esperanto ima sam v sebi močno izraznost, da ljudje resnično želijo pravi kontakt med sabo.
9. Ali ni Esperanto umetno zgrajen jezik in zato nenaraven?
Ali je jezik proizvod človeškega ustvarjanja. Mnoge zadeve ali obstoječe stvari, katere gledamo naravne - kakor kruh, vrtnice, svinje, pse - dejansko enako obstajajo iz uporabe človeškega ustvarjanja v naravi.
Osnovna struktura Esperanta je bila dosežena z izbiranjem finih karakteristik, ki so se pojavile skozi razvoj v različnih "naravnih" jezikih. Sledeč to, Esperanto daje vtis popolne naravnosti za govorca jezika. Ta vtis naravnosti je tudi kriv za dejstvo, da Esperanto spoštujejo bolj kot mnoge jezike, naravne nagnjenosti človeških možgan posplošujoč pomenske znake v celotnem jeziku. V mogih jezikih je ena posebna beseda za koncept "bolj dober", ker so opazili pomen "bolj" v "bolj mlad", "bolj lep", "bolj močan" itd. in jo posplošujejo tudi v ideji "dober". Samo popravljanje staršev ali učiteljev ali nagnjenost boljše imitirati ljudi okoli sebe , jih sili preoblikovati, nadomestiti to naravno obliko s popravljeno po normativih dotičnega jezika. Enako je pri vseh nepravilnostih. So jeziki v katerih za izraziti "je prinesel" ne uporabljajo običajnega načina (naprimer dotati ali skrčiti končnico), ampak spreminjajo vokale znotraj glagola. Tudi v tem primeru so ugotovili, da otroci ali tuje govoreči naravno na začetku prilagodijo osnovni način oblikovanja preteklega časa in takoj ne prilagodijo nepravilno obliko. Te težave so pogosto manjše v Esperantu.
Začudojoča zadeva pri "rojstvu" Esperanta je, da je pobudnik jezika (L.L. Zamenhof) uspel ustvariti pogoje, da postane nekaj živega, če mu bodo različni ljudje doprinesli k praktičnemu medsebojnemu razumevanju. To se je zgodilo in uporaba se je spremenila projekt v živeč jezik. Kar je sejal nepoznan okulist v Varšavi v letu 1887 v obliki brošure, ti dejansko ni bilo več kakor seme. Seme ki je našlo ugodno zemljišče (ljudi, ki so hrepeneli po jeziku za lažje sporazumevanje preko jezikovnih ovir) in ki je v tem zemljišču naravno rasel v živeč jezik.
Dasiravno je bilo 'seme' Esperanta vrženo od samo ene osebe, se je jezik razvijal enako kakor drugi jeziki, razvijal zaradi uporabe. Čeprav je osnova ostala vedno ista (osnova je predstavljena v knjigi Fundamento de Esperanto - Temelj Esperanta), ima jezik danes mnogo besed in izrazov, ki jih ni imel pred sto leti. No, Esperanto se je bogatil in se še naprej bogati. Razvoj jezika beleži in dokumentira Akademio de Esperanto.
10. Zakaj se dogaja, da priznani jezikoslovci izražajo negativne izjave o Esperantu?
Tisti, ki najbolje razumejo videz in zgradbo jezika so jezikoslovci. Morda ravno zaradi tega, tako mnogi izmed njih zagotovo zelo pristojni ljudje, ne morejo verjeti, da lahko Esperanto deluje v polnosti, živeč jezik in je vreden pozornosti in raziskovanja.
Jezik je tako kompleksen in delikaten, da pojava resničnega, bogatega, živečega jezika bazirajočega na projektu enega mladeniča, (Zamenhof je imel 27 let, ko je predstavil Esperanto , po več kot desetletnem delu na njem) da je to zelo nedozdevna zadeva. Naravno je da dvomijo. Toda, če preverijo realnost, opazijo, da Esperanto v začudenje dobro deluje za mednarodno komuniciranje.
11. Ali je možno uporabiti Esperanto za višje nivojske razprave, poezijo in za izraziti občutke?
Da, Poezija se je znašla že v prvi brošurici o Esperantu, ki je izšla v letu 1887. Pojavljajo se praviloma nove pesniške zbirke in mnoge poznane klasične pesnitve so prevedene v Esperento.
Preprosto dejstvo, da bstajajo dobri Esperantski prevodi Monadologija iz Leibniza, Shakespearjevi Soneti, mnoge Tinčkove-knjige od Hergé-ja, Tolkinsov Gospodar prstanov, Lačen kamen od Tagorea, Dnevnik norca od Lu Xun-a, iz Svetega Pisma, Korana in Letopisi Konfucija in da se pojavljajo mnoga dela poezije dokazujejo zmožnost Esperanta za literarna dela.
Razprava zelo zasluži jasnost, razločnost in kakovost, kadar lahko vsi naravnost izrazijo sebe z jezikom, ki ga čutijo, da dobro vlada in kadar lahko poslušalci takoj razumejo to, kar je bilo rečeno, zato, da se tudi oni čutijo sebe doma v uporbljenem jeziku. To kažejo obsežne izkušnje vsakoletnih vsesvetovnih "Universalaj Kongresoj" - Univerzalnih Kongresov, in mnogih mednarodnih srečanj, posvetov o znanstvenih temah, letnih univerz itd., ki se dogajajo vsakoletno in kjer je poučevanje, razprvljanje in direktno medsebojno pogovarjanje, ki se dogaja v Esperantu.
Zgodovina pripoveduje o mnogih ljudeh iz različnih delov sveta, ki so izrazili svoje občutke s pomočjo Esperanta. Enako , ali v knjigah, pesmih, poemih ali med srečanji z drugimi ljudmi. Kdor se je v življenju udeležil Esperantske skupnosti, ta ve, da se lahko v Esperantu grobo žali nekoga drugega, ostro prepira, toda tudi izrazi svojo solidarnost, svojo pripravljenost v trpljenju drugega enako kakor najbolj globoko ljubezen.
12. Zakaj se učiti Esperanta? Kako je možno uporabiti jezik?
Če se zanimate za esperanto in bi želeli vedeti več o tem, kako je možno uporabiti jezik, izvolite obiskati http://lernu.net/enkonduko, tam boste našli mnoge odgovore na vprašanja "Kako se učiti Esperanta", "Kako uporabiti jezik" in podobno.